- 1. Po vrlini (After Virtue) Alasdaira MacIntyra je temeljno delo moralne in politične filozofije, prvič objavljeno leta 1981, ki kritizira stanje sodobne etične misli in zagovarja vrnitev k aristotelski etiki. MacIntyre trdi, da je sodobni moralni diskurz razdrobljen in nima koherentnega okvira, kar vodi v iracionalne razprave o etičnih vprašanjih, kjer se zdijo nesoglasja nepremostljiva. Raziskuje zgodovinski razvoj etičnih teorij, pri čemer se osredotoča zlasti na vpliv razsvetljenstva na moralno filozofijo, ki je po njegovem mnenju prekinilo povezavo med moralo in praksami, ki dajejo življenju smisel. MacIntyre poudarja pomen kreposti in skupnosti pri moralnem razsojanju, saj trdi, da mora etično razumevanje koreniniti v skupnih pripovedih in tradicijah. Uvede pojem "praks" kot družbeno uveljavljenih oblik sodelovalnih človeških dejavnosti in pojem "kreposti" kot značajskih lastnosti, ki so potrebne za odličnost v teh praksah. MacIntyre v knjigi prikazuje, kako bi lahko moralno negotovost sodobnega sveta premagali z oživljanjem tradicij etike kreposti, spodbujanjem občutka skupnosti in razumevanjem moralnih konceptov v zgodovinskem kontekstu njihovega razvoja. Končno je knjiga Po kreposti kritika sodobnosti in hkrati vabilo k ponovnemu pregledu našega moralnega življenja skozi prizmo zgodovinskega in filozofskega raziskovanja.
Na kaj se osredotoča knjiga Alasdaira MacIntyra "Po kreposti"?
A) Podpora kantovski etiki
B) Kritika sodobne moralne filozofije
C) Obramba utilitarizma
D) Pregled antične filozofije
- 2. Kaj je po MacIntyrovem mnenju povzročilo krizo etike?
A) Upad religije
B) Vpliv tehnologije
C) Razdrobljenost moralnih tradicij
D) Vzpon kapitalizma
- 3. Kaj po MacIntyrovem mnenju zamenjuje etiko vrlin v sodobni družbi?
A) Pragmatizem
B) Stoicizem
C) Emotivizem
D) Racionalizem
- 4. MacIntyre v delu "Po kreposti" razpravlja o pomenu katere zgodovinske osebnosti?
A) Platon
B) Kant
C) Aristotel
D) Nietzsche
- 5. Kaj je po MacIntyrovem mnenju potrebno za moralno skupnost?
A) Gospodarsko sodelovanje
B) Univerzalni zakoni
C) Avtonomija posameznika
D) Skupne prakse in tradicije
- 6. Po MacIntyrovem mnenju je sodobni liberalizem nezadosten, ker mu manjka kaj?
A) Tehnološki napredek
B) Regulativni okvir
C) Podpora podjetij
D) Pojmovanje dobrega življenja
- 7. MacIntyre poudarja pomen katerega koncepta v moralni filozofiji?
A) Desno
B) Virtue
C) Dolžnost
D) Sreča
- 8. MacIntyre kritizira katero etično teorijo zaradi njenega osredotočanja na posledice?
A) Teorija naravnega prava.
B) Etika kreposti.
C) Deontologija.
D) Utilitarizem.
- 9. Kaj MacIntyre meni o razmerju med krepostjo in dobrinami?
A) Vrline in dobrine si nasprotujejo.
B) Kreposti so sestavni del doseganja notranjih dobrin.
C) Vrline so nepomembne za dobrine.
D) Blago je le zunanja nagrada.
- 10. Katero delo se pogosto obravnava kot odgovor na "Po kreposti"?
A) Viri sebstva, Charles Taylor
B) Utilitarizem Johna Stuarta Milla
C) Kantovi Temelji metafizike morale
D) Narava pravičnosti Johna Rawlsa
- 11. Kakšen pomen ima v MacIntyrovem argumentu "filozof kot moralni dejavnik"?
A) Filozofi so vedno subjektivni
B) Filozofi morajo zagovarjati znanstveno objektivnost
C) Filozofi morajo sodelovati s praktičnimi moralnimi tradicijami
D) Filozofi morajo ostati ločeni od družbe
- 12. Katero zgodovinsko obdobje MacIntyre omenja kot prelomno za etiko kreposti?
A) Razsvetljenstvo.
B) Industrijska revolucija.
C) Renesansa.
D) Srednji vek.
- 13. Kaj MacIntyre trdi o sodobni identiteti?
A) Je trdno uveljavljena in stabilna.
B) Pogosto je razdrobljena in neskladna.
C) Opredeljen je predvsem na podlagi ekonomskega statusa.
D) Osredotočiti se mora na individualizem.
- 14. Kakšno vlogo ima po MacIntyrovem mnenju tradicija v etiki?
A) Spodbuja hierarhijo
B) Zagotavlja kontekst za moralno znanje.
C) V sodobni etiki je nepomembna.
D) Omejuje moralno ustvarjalnost.
- 15. Delo katerega filozofa MacIntyre kritizira, ker ne vključuje kreposti?
A) Kant.
B) Hume.
C) Aristotel.
D) Smith.
- 16. S katerim izrazom MacIntyre opisuje moralno tradicijo?
A) Univerzalni zakon
B) Abstraktna etična teorija
C) oblika družbene pogodbe
D) niz zgodovinsko razširjenih in družbeno utelešenih argumentov
|